Zdravilna moč knjig: kako nam branje pomaga premagati težave

"Literatura nam skozi tihe besede ponuja znane prijatelje, saj oblikujemo odnose z izmišljenimi liki. Ti odnosi pa so skoraj bolj popolni kot naši prijatelji v resničnem življenju," je v knjigi Biblioterapija: zdravilna moč branja zapisala terapevtka, svetovalka in avtorica Bijal Shah.

Kot je nadaljevala, razlog za to delno tiči v tem, da s pomočjo branja neomejeno dostopamo do misli in čustev literarnih likov, o katerih beremo. Zato njihovo bližino doživljamo bolj neposredno in včasih veliko globlje kot odnose z družinskimi člani in prijatelji.

Kot je avtorica pojasnila v nadaljevanju, lahko ob branju o trpljenju nekoga drugega tudi globlje razumemo skrajnosti človekovega vedenja – na primer človeško zmožnost neizmerne krutosti, kot jo vidimo v Dnevniku Ane Frank ali v Deklini zgodbi Margaret Atwood. "Ob takih knjigah lahko razumemo izkušnje drugega prek empatičnega branja, saj prepoznamo bolečino, trpljenje in izkušnje lika. Lahko se povežemo z njim prek bolečih čustev, ki jih tako branje vzbuja v nas, zaradi česar lahko bolje razumemo samega sebe ali celo doživimo katarzo," je zapisala avtorica, ki je ustanovila skupnost Book Therapy, v okviru katere ponuja individualna in skupinska biblioterapevtska srečanja, individualizirane sezname priporočenega branja ter usposabljanje za biblioterapevte.

O zdravilni moči knjig se premalo pogovarjamo

Kot nam je pojasnila Julija Kržišnik, psihiatrinja iz zasebne posvetovalnice za duševno zdravje Pax et amor v Ljubljani, se biblioterapija tudi v Sloveniji kot dopolnilna metoda zdravljenja uporablja precej pogosto in na različnih ravneh učinkovito skrbi za duševno zdravje. Čeprav imamo kar nekaj odličnih domačih avtorjev, pa se o biblioterapiji ter o zdravilni moči knjig in branja verjetno še vedno premalo pogovarjamo, je pojasnila.

Kot psihiatrinja, ki se pretežno ukvarja tudi s psihoterapijo, tj. z zdravljenjem s pogovorom, na biblioterapijo gleda kot na odlično dopolnilno metodo zdravljenja na več ravneh. "Velik del psihiatričnega dela predstavljata svetovanje in psihoedukacija, torej opismenjevanje človeka o duševnih motnjah ali težavah, s katerimi se spoprijema. Pridobivanje teh informacij je nekaj, kar lahko – po priporočilu psihiatra – posameznik, ki je dovolj motiviran, izvaja sam, v svojem času," je poudarila. Posamezniku, ki o svoji težavi veliko ve, to hkrati olajša življenje ter prihrani čas s terapevtom, ki je lahko tako namenjen globljim vsebinam in uvidom.

"V psihoterapiji pa lahko zgodbe, like in njihova doživljanja uporabimo kot most ali metaforo, s pomočjo katere posameznik skupaj s terapevtom raziskuje, ozavešča in osmišlja svoje življenjske izkušnje – tako težavne kot lepe," je še pojasnila specialistka psihiatrije.

Kako poteka biblioterapevtski proces?

Kot že samo ime pove, gre za zdravljenje s pomočjo branja knjig. A pojem biblioterapije je pravzaprav precej širok, saj zaobjema branje leposlovja, pogovore o prebranem v skupini, individualno pridobivanje informacij iz strokovne literature ali učenje strategij za obvladovanje težav iz priročnikov za samopomoč, nam je pojasnila psihiatrinja.

"Terapevt lahko priporoči določeno literaturo, temu pa sledi pogovor o tem, kar se je posameznika v prebranem še posebej dotaknilo. Pogovorimo se o tem, s čim se je lahko povezal in kaj mu je dalo misliti," je pojasnila Kržišnik. Kot je dodala, dobra literatura bralca namreč pogosto opremi tudi z besednim zakladom, s katerim lahko opiše občutja, ki jih je prej doživljal, a jih ni znal izraziti. To pa, kot pravi Kržišnik, lahko zelo pomaga pri sprejemanju težkih preizkušenj in okrevanju.

Ko se posameznik poistoveti z literarnim likom oziroma v prebrani zgodbi prepozna del sebe, se v njem razblini občutek osamljenosti v lastnem trpljenju. Prav prek tega pa se znova poveže tudi z drugimi. Kot je še pojasnila sogovornica, so že stari Grki temu katarzičnemu izkustvu pripisovali posebno moč očiščenja. "Gre namreč za spoznanje in prepoznanje v že doživetem, kar prinese čustveno olajšanje," je poudarila.

Pri samem terapevtskem procesu je sicer bistvenega pomena, da terapevt prisluhne klientovi izpovedi o tem, kaj ga je ob branju nagovorilo. "Pozoren je na čustva in potrebe, ki jih klient ob tem zazna, ter mu pomaga, da jih ubesedi. To ljudem pogosto omogoči, da na svoje izkušnje pogledajo z določene distance in z več empatije do sebe. Takšna empatija je nujna za vzpostavitev ustrezne skrbi zase in za okrevanje," je še zaključila Kržišnik.

Literatura, ki nas nagovori in nam ponudi zgled

Kot je pojasnila specialistka psihiatrije, branje ljudem v kriznih obdobjih pomaga na zelo različne načine. "Predvsem tako, da človek spozna, da v svoji stiski ni sam. Ta občutek povezanosti je za nas ljudi preživetven. Pomembno pa je tudi spoznanje, da je iz težkih obdobij mogoče priti, da obstaja pot naprej. Zdravilne zgodbe lahko ponujajo tudi čisto praktične nasvete, kako preživeti ali ponovno zaživeti," je pojasnila.

Ker nas literatura nagovarja na zelo različne načine, se tudi dela, ki so namenjena posamezniku v sklopu bralne terapije, zelo razlikujejo. A največkrat, tako Kržišnik, gre za literaturo, ki s pristnimi prikazi človekovega doživljanja in trpljenja nudi prostor za identifikacijo in razmislek. "To so lahko zgodbe z arhetipskimi motivi, kot so izguba, premagovanje zla ali bolezni ter preobrazba. Ko smo v stiski, nas nagovorijo zgodbe, ki nam ponujajo zgled, nas povežejo z drugimi in nam vračajo upanje," je pojasnila.

"Upam si trditi, da ima vsaka dobra literatura lahko zdravilni učinek – tako na avtorja kot na bralca," je dodala, ob tem pa opozorila na izčrpen seznam zdravilnih knjig, ki ga je mogoče najti na spletni strani programa OMRA. Gre za program, katerega poglavitni cilj je seznaniti prebivalstvo s tem, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja.

Na spletni strani so knjige razporejene glede na posamezne duševne motnje in težave, in kot je pojasnila Kržišnik, tovrstno branje v pravem trenutku v procesu zdravljenja lahko pomaga ohranjati oziroma izboljšati duševno zdravje.